Nevrolingvistično programiranje

Nevrolingvistično programiranje

Nevrolingvistično programiranje

Človek doživlja svet okoli sebe preko čutil. Iz zunanjega sveta sprejemamo informacije preko vida, tipa, vonja, okusa in sluha. Pridobljene informacije so subjektivne, saj nanje vplivajo različni dejavniki, od preteklih izkušenj, spominov, trenutnega razpoloženja, idr. Te informacije predstavljajo naš zemljevid sveta. Na naš zemljevid sveta vplivajo naša prepričanja, vrednote, izkušnje, občutki, misli ter je zbirka vseh informacij, ki jih sprejemamo iz zunanjega sveta potem, ko jih brišemo, popačimo in posplošimo. Naš zemljevid sveta je naš individualen model sveta.

Vse naše navade, vzorci, vedenja, razmišljanja in čustvovanja so rezultat nekih procesov, ki se dogajajo v naših možganih. Na naš proces razmišljanja in čustvovanja najlažje vplivamo s komunikacijo, kot so notranji dialog, kot posledica pogovora s samim seboj in komunikacijo z drugimi ljudmi, pri čimer s komunikacijo vplivamo drug na drugega.

Model nevrolingvističnega programiranja, (v nadaljevanju NLP), je odprt model, ki se nenehno razvija in izboljšuje. Uporablja se na vseh področjih življenja, kot uspešna zbirka veščin in orodij, ki omogočajo osebnostno rast in razvoj. Ukvarja se z vprašanjem kako uspešni ljudje dosegajo cilje. Lahko rečemo tudi, da je NLP študij strukture subjektivne izkušnje.

NLP je nastal v zgodnjih sedemdesetih letih na podlagi skupnega dela Johna Grinderja, ki je bil tedaj asistent lingvistike na univerzi California v Santa Cruzu in Richarda Bandlerja, študenta psihologije na tej univerzi. Richard Bandler, ki se je zelo zanimal za psihoterapijo in John Grinder sta preučevala uspešne posameznike kot so: Virginija Satir (ukvarjala se je z družinsko terapijo), Milton Erikson (ukvarjal se je s hipnozo in transom) in Frica Perlsa (ukvarjal se je z Gestalt terapijo). Zanimalo ju je kako uspešni terapevti s komunikacijo pomagajo drugim narediti osebnostne spremembe. Preučevala sta njihov način dela in nastope s težavnimi klienti. Njihovi rezultati dela s težavnimi klienti so bili izjemni. Odločila sta se, da jih bosta pri delu opazovala in skušala čim bolj analizirati ter ugotoviti kaj je tisto, kar posameznike dela, da so pri svojem delu uspešni. Metodo, ki sta jo pri tem uporabila v NLP-ju imenujemo modeliranje.

NEVRO; možgani - nevrologija - živčni sistem - zaznavni sistemi in se nanaša na povezave med čuti in živčnim sistemom. Razlaga kako uporabljamo naših pet čutov, da izkušamo zunanji svet ter ustvarimo naš notranji svet spominov in imaginacij. Naši zavedni nezavedni mentalni procesi aktivirajo nevronski sistem, ki vpliva na našo fiziologijo (dihanje, držo, gibanje, ipd.), koko čutimo, kaj delamo in govorimo.

LINGVISTIKA; raziskuje kako človek uporablja jezik, da z njim opiše in izraža svoje misli in poimenuje doživetja. Pri tem ljudje uporabljamo določene besede in jezikovne zveze, ki odslikavajo človekove vzorce in strukture razmišljanja, odločanja in delovanja. Vključujejo verbalno in neverbalno komunikacijo.

PROGRAMIRANJE opisuje procese učenja, ki temelji na zavestnem in ciljno usmerjenem ravnanju. Naši osebni programi, razmišljanja in delovanja nas vodijo k rezultatom, ki jih dosegamo in vplivajo na nas in na druge. Z zavestnim procesom učenja lahko pre-programiramo vzorce vedenj in razmišljanj, ki nas omejujejo in se naučimo ustreznejših. (Pibernik in Zajec, 2018).

NLP tehnike so preproste in zelo koristne tudi na področju izobraževanja in poučevanja, saj z njimi na lahek in enostaven način podpremo učence, da dosežejo želeno stanje oziroma cilj. . Pri vseh tehnikah je pomembno, da se z otrokom ali mladostnikom, najprej vzpostavi dober stik. Pred vsakim izvajanjem tehnik, je potrebno postopek temeljito razložiti. Dogovoriti se je potrebno tudi o namenu, kaj želi otrok ali mladostnik s tehniko spremeniti oz. doseči. Pri izvajanju je pomembno, da otrok ali mladostnik, samostojno najde pot do rešitve. Naloga izvajalca je, da ga med postopkom podpira in vodi skozi postopek. Z učenjem tehnik se otrok ali mladostnik, nauči, kako iz negativnega čustvenega stanja preide v pozitivno čustveno stanje in pri tem uporablja notranje vire. Na kocu vsake tehnike je potrebno narediti še preizkus v prihodnost, da otrok oziroma mladostnik, preveri ali je stanje uspešno spremenil. Nato preveri še ekologijo oz. primernost novega čustvenega stanja oziroma vedenja, da je le to za vse udeležene primerno in sprejemljivo in nima negativnega vpliva na nikogar.

 

Nazaj na spletni dnevnik