Stres in šola

V šoli se vsak otrok sooči s situacijami, ki mu povzročajo stres, vzbujajo strah ali v njemu prebujajo občutek tesnobnosti. Stres je sestavni del našega življenja in ni ne dober ne slab. Pomembno je kako se na te situacije odzovemo in jih obvladamo. Na stresne situacije se zelo različno odzivamo, za vsakega posameznika stres pomeni popolnoma druga zanj značilna situacija. Nekaterim bo lahko nek dogodek predstavljal hud stres, medtem ko bo za drugega enak dogodek nekaj povsem normalnega. Kako bo nek dogodek vplival na nas je v veliki meri odvisno od naše sposobnosti reševanja problemov, kakšne zahteve imamo sami do sebe ali kakšne zahteve ima okolica do nas. Otroci in mladostniki s primanjkljaji na posameznih področjih v šoli pogosto doživljajo stres, strah in tesnobnost pred ocenjevanji znanja, govornimi nastopi, idr. Kljub znanju in pomoči, ki so je deležni v šoli se učenci pogosto soočajo s posebnimi izzivi in težavami v učnem procesu. Strah, stres in tesnoba v šoli lahko preprečujejo, da so otroci v šoli uspešni ter so lahko eden izmed vzrokov, da otroci ne morejo izkazati ustreznega znanja. So tudi eden izmed glavnih vzrokov, da se otroci in mladostniki izogibajo obiskovanju šole, posebej v času ocenjevanj znanja in zaključkov ocenjevalnih obdobij. Izpostavljenost stresu v daljšem časovnem obdobju lahko vodi tudi do bolezenskih stanj, kot so depresija, anksiozna motnja, idr. Z učenjem različnih veščin skušamo otroke naučiti različnih tehnik, ki jim bodo čim bolj v podporo pri soočanju s tremo in strahom ter s tem zmanjšati občutenje tesnobnosti. Eden od možnih načinov je tudi uporaba tehnik Nevrolingvističnega programiranja.

Sidranje

Sidra nastajajo s ponavljanjem ali izzivanjem specifičnega dražljaja v trenutku močnega čustva. Sidra nastajajo ves čas nezavedno in naključno, pri čemer pride med telesnim dražljajem in čustvenim odzivom do povezave. Vsi imamo veliko neozaveščenih sider, ki so nastajala skozi čas, npr, strah pred javnim nastopanjem, pred ocenjevanjem znanja, pred neuspehom, pred določenim učnim predmetom idr. Sidranje je klasično pogojevanje. Pojem je nastal ob rezultatih raziskovanja ruskega fiziologa Ivana Pavlova, ki je raziskoval vedenje psov. S tem, ko poznamo proces povezovanja dražljaja in odziva, lahko izbiramo, kateri dražljaj lahko izzove želeno reakcijo. S tem, ko razumemo proces sidranja lahko vplivamo na nastanek novih sider, ki nas bodo v življenju podprla, obenem brišemo neželena sidra in tako dosegamo čustveno svobodo.           Sidranje se uporablja za spremembo notranjih stanj, stabiliziranje stanja, spremembo vedenja in premeščanje elementov ene izkušnje v drugo. Gre za eno najbolj uporabnih tehnik.

Poznamo:

• Vizualna sidra (državna zastava, fotografije z dopusta, določen predmet …).
• Avditivna sidra (ime, državna himna, določene besede oz. besedne zveze …).
• Oftalmotorna sidra (vonj po kruhu, kavi …) in gustatorna (okus čokolade …).
• Kinestetična sidra (stisk rok, dvig rok ob zmagi, dotik obeska, petka z roko, božanje po laseh …), kinestetična sidra so ena najmočnejših sider, saj običajno vključujejo gibanje celega telesa.

Priprava:

Ko delamo tehniko sidranja z otrokom, je pomembno, da najprej z njim vzpostavimo dober stik. Razložimo mu potek procesa ter kalibriramo njegovo stanje, da izbere pravi vir. Z vprašanji ga usmerjamo, da lažje najde preteklo pozitivno situacijo, ki jo želi imeti ter ga usmerjamo, da jo asocirano podoživi.

Postopek:

Intenzivno stanje vira: intenzivno podoživi stanje, kjer je določen vir že imel. Prikliče ga na asociativen način in s posnemanjem fiziologije.

Jasno čisto stanje vira: poišče čim bolj enovito stanje brez dodatnih čustev.

Časovna usklajenost; sidramo 5-25 sekund najbolj intenzivnega stanja in sicer v fazi, ko čustvena moč stanja še raste.

Natančnost ponovitve: sidro krepimo tako, da sidramo več stanj (ali isto stanje večkrat) na isto mesto. Pazimo, da so mesto, moč dotika, intenziteta izraz, ton, idr., vsakič enaki.

Edinstvenost dražljaja: sidro naj bo dražljaj, ki ga sproži sam na mesto, kjer bo do njega najlažje prišel in ne bo dostopno drugim. Ne dražljaj, ki je pogost v vsakdanjem življenju npr. dotik rame, roke,..

Test v prihodnost: na koncu vedno preverimo ustreznost sidra s testom v prihodnji situaciji. Postopek je potrebno tri do petkrat ponoviti. Med vsako ponvitvijo je potrebno delati prekinitev. Intenzivnost sidra je odvisno od ponavljanja.

Pogosto se uporablja tudi krog odličnosti, ki je vrsta sidra, kjer delamo sidra v prostoru (npr. stopimo v krog, kvadrat…). Sidra najpogosteje uporabljamo pri preprečevanju stresnih situacij, za dvig samozavesti, za lažje učenje, s priklicem pozitivnih stanj, pri javnem nastopanju, idr.