Zakaj so socialne zgodbe ključne pri učenju otrok?
Vsak od nas se je že znašel v situaciji, ko nismo vedeli, kako se pravilno odzvati. Kaj šele otroci – zlasti tisti, ki težje razumejo družbena pravila. Pri njih je občutek zmede, strahu ali jeze lahko še močnejši. In prav tukaj stopijo v ospredje socialne zgodbe.
Kaj so socialne zgodbe?
Socialna zgodba je kratek zapis s preprostimi stavki in podobami, ki otroku pojasni, kaj ga čaka v določeni situaciji. Kako čakati na vrsto. Kako vstopiti na avtobus. Zakaj ni lepo, da se smejimo, če nekdo kihne.
Gre za majhne zgodbe z velikim učinkom – otroku ne vsiljujejo vedenja, ampak ga povabijo, da razume. Pokažejo mu, kako se počuti on in kako se počutijo drugi. Tako se nauči ne le pravila, ampak tudi empatije.
Carol Gray, ki je koncept socialnih zgodb razvila, pravi, da je njihov pravi namen "odpreti vrata razumevanju". In to je res bistvo – otrok vidi, sliši in začuti, zakaj je nekaj pomembno.
Zakaj delujejo?
Socialne zgodbe pomagajo otrokom, ker jim:
📖 pojasnijo vsakodnevne situacije, ki so jim pogosto nejasne,
💬 pokažejo, kako spoštovati druge in se pravilno vesti,
😊 zmanjšajo stres in strah pred neznanim,
🌈 dajo samozavest in jim pomagajo, da se v skupini počutijo sprejete.
Raziskave (Kuoch & Mirenda, 2003; Kokina & Kern, 2010) potrjujejo, da zgodbe zmanjšujejo vedenjske težave in krepijo socialne veščine. A najlepše pri tem je, da otroci ob njih ne le ubogajo pravila – ampak jih začnejo razumeti in živeti.
Včasih v razredu razlagam in razlagam, pa otroci ne sprejmejo. Ko pa vzamem socialno zgodbo – s preprostimi slikami in stavki – se nekaj premakne. V njihovih očeh se pojavi tisti trenutek: "Aha, zdaj razumem."
Nekoč sem imela učenca, ki je vedno tekel naprej, ker je hotel biti prvi. Besede niso zalegle. Ko pa smo prebrali zgodbo o tem, zakaj hodimo skupaj, je začel opazovati druge. Ne zato, ker sem jaz rekla – ampak ker je razumel, da je tako vsem varneje in prijetneje.
Socialne zgodbe so drobni mostovi med otrokovim svetom in svetom pravil. So način, da mu pomagamo razumeti, kaj je prav, ne da bi ga silili. Omogočajo mu, da se počuti varno, sprejeto in sposobno.
In morda je to največja moč teh zgodb – da nas učijo, da razlaga s srcem doseže dlje kot tisoč opozoril.
Viri
- Gray, C. (2010). The New Social Story Book. Future Horizons.
- Kuoch, H., & Mirenda, P. (2003). Social story interventions for young children with autism spectrum disorders. Focus on Autism and Other Developmental Disabilities, 18(4), 219–227.
- Kokina, A., & Kern, L. (2010). Social Story interventions for students with autism spectrum disorders: A meta-analysis. Journal of Autism and Developmental Disorders, 40(7), 812–826.